V vsakdanjem svetu lovcev najdemo več kot le sled divjadi. Lov ni zgolj starodavna dejavnost, temveč pomemben del sodobne kulture in naravovarstvenih prizadevanj, ki presegajo zgolj iskanje in sledenje živali v gozdovih in na poljih. Skozi stoletja se je lov razvijal od preživetvene nuje do regulirane dejavnosti s poudarkom na spoštovanju narave in trajnostnem upravljanju z divjadjo. Danes so v ospredju različni vidiki te panoge: skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti, vzdrževanje ekosistemov ter uravnavanje populacije prostoživečih živali, kot so srnjad, jelenjad in divji prašiči. Poleg osnovnih nalog, med katere sodijo sledenje s pomočjo sledi, opazovanje s pomočjo daljnogledov in uporaba sodobne tehnologije, kot so lovske kamere ter GPS naprave za spremljanje gibanja divjadi, je pri sodobnih lovcih poudarjena tudi etična odgovornost do okolja in družbe.

Lovske družine in društva v Sloveniji igrajo ključno vlogo pri izobraževanju novih generacij lovcev, organiziranju tečajev za varno rokovanje z orožjem ter izmenjavi znanja o poznavanju življenjskega okolja različnih vrst živali. V okviru teh organizacij se izvajajo tudi številne aktivnosti povezane z monitoringom populacij – popisi divjadi, ocenjevanje zdravstvenega stanja živali ter sodelovanje pri znanstvenih raziskavah z namenom boljšega razumevanja vpliva človeka na naravno okolje. Poleg tega se veliko pozornosti namenja tudi preprečevanju škod na kmetijskih površinah in gozdovih, kar pomeni sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter državnim Zavodom za gozdove Slovenije.

Zaradi sprememb podnebja, urbanizacije in povečanega pritiska človeka na naravo postaja upravljanje z divjadjo vse bolj zahtevno in kompleksno področje. Prav zato se sodobni lovci izobražujejo o zakonodaji s področja varstva narave, pravilnikih o lovu ter pridobivajo certifikate za upravljanje s strelnim orožjem. Poleg tega tesno sodelujejo z veterinarji pri nadzoru bolezni prostoživečih živali in izvajanju ukrepov proti širjenju zoonoz.

Lovska etika danes vključuje odgovorno ravnanje tako pri izbiri plena kot pri uporabi opreme – od oblačil prilagojenih vremenskim razmeram do streliva z zmanjšanim vplivom na okolje. Hkrati pa ima družabni vidik lova prav posebno težo; številna srečanja in prireditve povezujejo člane različnih generacij, utrjujejo medsebojne vezi in omogočajo prenos bogate tradicije slovenskega lova na mlajše člane skupnosti. Tako postaja jasno, da je sodoben svet lovcev mnogo več kot iskanje sledi – je preplet odgovornosti do narave, družbe in prihodnjih generacij.

Poleg vseh omenjenih nalog in vrednot, ki jih sodobni lovci negujejo, je pomembno poudariti tudi vlogo povezovanja med naravoslovci, kmeti ter gozdarji, saj uspešno upravljanje z divjadjo zahteva celostni pristop in tesno sodelovanje različnih strok. Pri tem imajo poleg Zavoda za gozdove Slovenije ključno mesto še Lovska zveza Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in številne nevladne organizacije s področja naravovarstva. Skupaj oblikujejo smernice trajnostnega razvoja podeželja ter izvajajo projekte obnove habitatov za zaščitene vrste kot so rjavi medved, ris ali volk. Sodobna tehnologija omogoča natančnejši monitoring selitvenih poti ptic selivk in velikih zveri preko telemetrije ter uporabo dronov za oceno stanja naravnih življenjskih prostorov. Pomemben vidik sodobnega lova pa ostaja tudi izobraževanje širše javnosti; preko razstav o slovenski divjadi, delavnic za otroke ter dneva odprtih vrat na lovskih domovih se krepi zavedanje pomena uravnoteženega odnosa med človekom in naravo. Prizadevanja za zmanjšanje konfliktov med divjadjo in ljudmi so usmerjena v preventivne ukrepe – postavljanje ograj na ranljivih območjih ter uporaba odvraćalnih sredstev ob robovih kmetijskih površin bistveno prispevata k zaščiti pridelkov in zmanjšanju škod. Lov tako predstavlja most med varstvom okolja, kulturno dediščino ter odgovornim izkoriščanjem naravnih virov; njegova prihodnost pa je odvisna od pripravljenosti vseh deležnikov na sodelovanje pri iskanju ravnovesja med potrebami ljudi ter ohranjanjem vitalnosti slovenskih ekosistemov. Vse bolj se uveljavlja načelo “lov kot skrb” – spoštovanje življenja prostoživečih živali, ohranjanje populacijskega ravnovesja ter dosledno upoštevanje zakonodaje tvorijo temelj zaupanja družbe do lovcev kot varuhov narave prihodnosti.

Ob upoštevanju naravovarstvenih smernic in strokovnih priporočil Zavoda za varstvo narave ter sodelovanju z Inštitutom za gozdarstvo se krepi pomen znanstveno podprtega upravljanja populacij divjadi. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi izobraževalni programi Lovske zveze Slovenije, ki lovcem in širši javnosti nudijo aktualne informacije o biodiverziteti, ekološkem ravnovesju ter trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri. Uporaba sodobnih pristopov, kot so analiza genetske raznolikosti prostoživečih živali, monitoring konfliktnih vrst in digitalizacija evidence odvzema divjadi, omogoča boljše načrtovanje ukrepov za preprečevanje škod na kmetijskih površinah ter prispeva k dolgoročnemu ohranjanju pestrosti slovenskih gozdov. Na ta način lov ni zgolj tradicionalna dejavnost, temveč postaja nepogrešljiv del celostnega sistema varstva okolja in razvoja podeželja, kjer je sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, raziskovalnimi institucijami in državnimi organi ključno za uspešno prihodnost slovenskega prostora.

Skladno z usmeritvami Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v sodelovanju s strokovnjaki iz Zavoda za gozdove Slovenije postaja upravljanje s populacijami prostoživečih živali vedno bolj integrirano v nacionalne strategije za ohranjanje narave in trajnostni razvoj podeželja. Pri tem ima lov pomembno vlogo, saj omogoča uravnavanje številčnosti vrst, kot so jelenjad, divji prašič in srnjad, ter s tem preprečuje prekomerne škode na kmetijskih in gozdnih površinah. Poudarek na etičnem ravnanju, uporaba naprednih metod monitoringa populacij in sodelovanje z organi, kot je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), prispevajo k večji transparentnosti in učinkovitosti pri izvajanju ukrepov. Ključnega pomena so tudi izobraževanja na področju lovske etike, varstva habitatov ter odgovornega ravnanja z divjadjo, kar krepi zavest o pomenu biotske raznovrstnosti med vsemi deležniki – od lokalnih skupnosti do državnih institucij.

Zaradi naraščajočega pomena ohranjanja naravnega ravnovesja in zagotavljanja trajnostne rabe naravnih virov je sodelovanje med lovskimi družinami, kmetijskimi gospodarstvi ter raziskovalnimi ustanovami, kot sta Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za gozdarstvo Slovenije, izjemno pomembno. Lov se tako vključuje v širše upravljanje z divjadjo, kjer imajo monitoring populacijskih trendov, analiza podatkov o škodah na pridelkih ter uporaba sodobnih tehnologij (npr. fotopasti in GPS sledenje) ključno vlogo pri oblikovanju učinkovitih ukrepov. Poleg tega povezava s programi varstva okolja prispeva k zmanjševanju konfliktov med ljudmi in prostoživečimi živalmi ter spodbuja razvoj ekološkega turizma na podeželju. Smiselno usklajevanje interesov različnih deležnikov omogoča dolgoročno vzdržno sobivanje človeka z naravo ter krepi pomen odgovornega upravljanja divjadi v Sloveniji.…