Kot otroci smo se bratranci in sestrične zelo radi igrali skupaj, saj smo se po navadi videli le ko so bile šolske počitnice, saj smo med šolskim letom zelo oddaljeni drug od drugega. Zelo radi smo se igrali tudi z lučkami, ki pa jih je nona imela kar nekaj po stanovanju.
Svetilke, ki jih je imela so bile večinoma vse baterijske, in vse so bile delujoče. Po navadi je nona svetilke uporabljala, ko je večkrat šla ponoči na wc, saj ni hotela prižigati velikih luči, ko so ostali še spali. Pa tudi nono, nam je pokazal ogromno trikov, kako so lahko svetilke zelo zabavne. Tako nam je bilo zelo zabavno kako so svetilke obarvale roko, če si jo položil na žarnico, ali pa zelo radi smo tudi delali »zajčke« oziroma ustvarjali sence na zidu s podobo raznih živali. To smo naredili tako, da smo svetilke usmerili proti roki, da je ta ustvarila senco na prazni steni. Vedno nam je bilo zanimivo, ko je bil naš nono zraven, saj je on znal prikazati veliko živali in jih je zraven tudi posnemal, njihovo obnašanje kot tudi zvoke. Med tem ko smo se otroci igrali to igro, smo znali pokazali le zajca in ptiča ki leti. Tako so svetilke bile pravzaprav tudi del našega otroštva, saj je bilo ogromno spominov z uporabo njih. Zelo zabavno pa je bilo tudi, imeti svetilke pod kovtrom, in svetiti temi, ker še danes ne vem zakaj, je bilo takrat to bolj zabavno in smo mislili, da pa nas noben ne vidi, če imamo mi pod kovtrom prižgano lučko. Spomnim pa se tudi, kako je naš nono vedno popravljal še stare svetilke, saj je z nonino, ki jo je imela v spalnici vedno nekaj narobe, je pa tudi res, da je bila že zelo stara in imela je največjo baterijo.
Prav tako pa je bilo zabavno tudi, ko smo šli zvečer ven, ter vzeli svetilke, ter na večernem sprehodu svetili v daljavo, ter odkrivali nočne sence v popolni temi.