Stric iz koroške, ki je lovec, je dobil doma v poštni nabiralnik reklamo za oljčno olje. To ni nič nenavadnega, saj so reklame v naših poštnih nabiralnikih že nekaj popolnoma vsakdanjega. Se je pa začudil, ko je med njimi zagledal reklamo za oljčno olje Lisjak. Ime se mu je zdelo zelo nenavadno in najprej je pomislil, da gre za reklamo kakšnega lovskega društva. 

Odločil sem se, da se bom v naših krajih pozanimal zakaj ravno ime Lisjak. Vprašal sem kar nekaj prijateljev in znancev v službi, vendar ni nihče poznal znamke Lisjak, ki bi bila povezana z oljčnim oljem. Sklepal sem, da gre za kakšnega novega pridelovalca oljk in oljčnega olja. To se mi je zdelo spodbudno, saj je pridelovalcev vedno manj in s tem pada tudi kvaliteta oljčnemu olju. Nasadi oljk kar izginjajo s pobočij ali pa postajo zapuščeni. Jasno je, da gre za težaško delo, pa še mati narava ga mnogokrat zagode pridelovalcem.

Pa mi je le uspelo nati možakarja, ki mi je razjasnil kar nekaj nejasnosti o tej znamki Lisjak. Najprej mi je povedal, da se gospod, ki prideluje to oljčno olje, piše Lisjak. Torej je to njegov priimek, zato tako nenavadno ime.

Celo osebno ga je poznal, saj mu je tudi sam prodal vse svoje oljčnike. Je baje sin znanega oljarja, ki se je vrnil iz tujine in želel spet zagnati proizvodnjo oljčnega olja. Pokupil je kar nekaj nasadov oljk in pa obnovil staro oljarno, torklo kot se ji tukaj na obali reče, kjer je že njegov ded stiskal oljčno olje, kasneje pa je njegov oče vse opustil in odšel s trebuhom za kruhom čez veliko lužo, tako se je takrat temu reklo. Zdaj pa se je sin pred dobrim letom vrnil iz tujine in na novo pognal proizvodnjo oljčnega olja. Kar nekaj nasadov je moral pokupiti, saj je oče pred odhodom vse prodal.

Vse dobljene informacije sem po telefonu predal stricu.…